FLENEF BEVÜNETIK VOLAPÜKA
O Volapükaflens Valöpo !
Cifal büik, hiel Johann Krüger, äsagom tefü Volapük, das binon äs vöno-Grikänapük e vöno-Saxadapük; sevabo, das no sötoy glömön onis, ab sötoy kälön onis as divs tima pasetik.
Ab Volapük - binon-li verätiko äs vöno-Grikänapük e vöno-Saxadapük ? Vöds nulädik binons zesüdiks ad garanön, das püks olifons ün nutim. Dalabons-li vöno-Grikänapük e vöno-Saxadapük vödis nulädik ? Dalabons-li gasedis ? Mutob koefön, das neai elilob dö ons. Lelogobsös latini. Latin pagebon adelo, ab ma nol obik, ni vöno-Grikänapük, ni vöno-Saxadapük, bi ats binons te äs loks me kels logoy e studoy kulivis vönik. E latin binon i lok somik, ab dist veütik binon, das latin neai lölöfiko edeadon, bi geboy oni ün nutim i mudöfiko, i penamiko.
Volapük sümedon boso ko vöno-Grikänapük e vöno-Saxadapük. Ün yels balid, pük ela Schleyer äjuiton plöpi mödik; if Datuval äkanom gekömöm ün tim at ed äkanom logön gasedi obsik, ökanomöv-li dasevön püki oka ? Ba ösagomöv, das pük iprogedon sis lifüp oka - vöds nulik ad notodön suemodis nulik; gramat boso difik ad kleilükön pünis vönik pebefeitöl - ab Volapük verik, too.
Mens ömik studons Volapüki ad gebön oni te äs lok, medü kel kanons lifädön dönu yelis pasetik püka bevünetik; pro obs, ye, binon pük i vola nulädik, kel binon pötöfik ad gebön visü menäd obsik. Neai lüvobsös oni fäte vöno-Grikänapüka u vöno-Saxadapüka !
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph